Kokosovo olje ima več kot štiri tisoč let dolgo zgodovino in velja za eno najstarejših rastlinskih maščob, ki jih človek uporablja. Njegova zgodba se začne na tropskih obalah Indijskega in Tihega oceana, kjer kokosova palma (Cocos nucifera) raste že od prazgodovine.

Najstarejši dokazi o uporabi kokosa segajo v obdobje okoli 2500–1500 pr. n. št. Arheološki ostanki na Filipinih, v Indoneziji in na Šrilanki kažejo, da so ljudje že takrat jedli kokosovo meso, pili kokosovo vodo in iz suhega mesa (kopre) pridobivali olje. V ajurvedi je kokosovo olje opisano kot hladilno, pomirjevalno in vlažilno sredstvo za kožo in lase ter kot zdravilo za opekline, rane in vnetja. Na Polineziji in v Melaneziji so ga domorodci imenovali drevo življenja, saj so iz njega pridobivali hrano, pijačo, gradbeni material in olje za nego telesa.

V 7.–10. stoletju so arabski trgovci kokosovo olje razširili po Bližnjem vzhodu in vzhodni Afriki. Evropejci so se z njim prvič srečali leta 1519, ko je Ferdinand Magellan na Filipinih opazil njegovo široko uporabo. Pravi preboj v svet pa se je zgodil v 19. stoletju. Leta 1830–1840 so evropski kolonialisti na Šrilanki, v Maleziji in na Fidžiju začeli množično pridelovati kopro za izvoz. Iz suhe kopre so v Marseillu, Liverpoolu in Hamburgu stiskali olje, ki je postalo poceni surovina za izdelavo mila, margarine in sveč. Do leta 1900 je kokosovo olje predstavljalo skoraj polovico svetovne proizvodnje rastlinskih olj.

V tradicionalnih kulturah jugovzhodne Azije, Indije in Pacifika je bilo kokosovo olje nepogrešljivo za kuhanje (zlasti curryjev in riža), za masažo dojenčkov (na Filipinih še danes tradicionalno), za nego las (znana indijska navada oljenja las pred umivanjem) in kot gorivo za svetilke. V tropskih deželah so ga uporabljali tudi kot zdravilo proti ušem, garjam in glivičnim okužbam.

V 20. stoletju je kokosovo olje doživelo dramatičen vzpon in padec. V petdesetih in šestdesetih letih je bilo priljubljeno v zahodnem svetu kot poceni kuhinjska maščoba. Potem pa so ga v sedemdesetih in osemdesetih letih ameriške zdravstvene organizacije označile za »nezdravo« zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščobnih kislin. Prodaja je močno upadla, dokler niso v začetku 21. stoletja nove raziskave pokazale, da srednje verige maščobnih kislin (predvsem lavrinska kislina) delujejo protivirusno, protibakterijsko in presnovno ugodno. Od leta 2010 dalje kokosovo olje doživlja pravi renesanso – postalo je superživilo v keto, paleo in veganski prehrani in osnova naravne kozmetike.

Danes je kokosovo olje spet med najbolj prodajanimi specialnimi olji na svetu, pridelano pa je še vedno največ na Filipinih, v Indoneziji, Indiji in na Šrilanki. Od tradicionalnega zdravila tropskih ljudstev je postalo globalni izdelek, ki ga najdemo v kuhinjah, kopalnicah in omaricah z zdravili po vsem svetu.

Sestava kokosovega olja

Kokosovo olje pridobivajo iz suhega mesa zrelega kokosovega oreha, ki mu pravimo kopra. Poznamo dve glavni vrsti: deviško kokosovo olje, ki ga hladno stiskajo iz sveže kopre, in rafinirano olje, ki ga prečistijo, pobelijo in deodorirajo. Deviško olje ohrani vse naravne sestavine in značilno kokosovo aromo, zato je kemijsko bistveno bogatejše od rafiniranega.

Kokosovo olje je edinstveno med rastlinskimi olji, saj vsebuje od 93-95 odstotkov nasičenih maščobnih kislin. Največji delež, od 44-52 odstotkov, predstavlja lavrinska kislina, ki se v telesu pretvori v monolavrin in deluje protivirusno, protibakterijsko ter protiglivično. Sledi miristinska kislina s 16-21 odstotki, kaprilna kislina s 5-10 odstotki, kaprilna kislina s 5-8 odstotki in palmitinska kislina s 7-10 odstotki. Edina pomembnejša nenasičena maščobna kislina je oleinska kislina z 5-10 odstotki, stearinska kislina je prisotna z 2-4 odstotki, linolenska kislina pa le z 1-2,5 odstotka. Preostale maščobne kisline so navzoče le v sledovih. Zaradi prevlade srednje verižnih maščobnih kislin se kokosovo olje v telesu presnavlja drugače kot olja z dolgimi verigami, saj hitro zagotavlja energijo in se ne odlaga kot telesna maščoba.

Deviško kokosovo olje je bogato z bioaktivnimi snovmi, ki pri rafiniranem olju izginejo. Vsebuje od 10-50 miligramov na kilogram tokoferolov in tokotrienolov, predvsem alfa-tokoferola in gama-tokotrienola, ki delujeta kot močna antioksidanta. Fitosterolov je do 80 miligramov na kilogram, med njimi prevladuje beta-sitosterol, sledita kampesterol in stigmasterol, ki pomagajo uravnavati raven holesterola. Polifenoli, kot so ferulna, p-kumarna in galna kislina, so prisotni do 10 miligramov na kilogram in dajejo blag vonj ter protivnetne lastnosti. Skvalena je od 10-30 miligramov na kilogram, ta snov vlaži kožo in jo ščiti pred ultravijoličnimi žarki. V sledovih najdemo še vitamin K in železo. Značilno sladkast kokosov vonj ustvarjajo hlapne aromatske spojine, predvsem delta-laktoni.

Kokosovo olje je zaradi skoraj izključno nasičenih srednje verižnih maščobnih kislin in naravnih antioksidantov izjemno obstojno, protimikrobno in vsestransko uporabno v prehrani, kozmetiki in medicini. Deviška različica je pravo superživilo, ki združuje okus, zdravje in naravno konzerviranje.

Kokosovo olje - uporaba

Kokosovo olje je eno najbolj vsestranskih naravnih olj na svetu. Deviško kokosovo olje, hladno stiskano iz sveže kopre, ohrani polno aromo in vse zdravilne snovi, zato je primerno tako za prehrano kot za nego telesa in celo za gospodinjstvo.

Deviško kokosovo olje je odlično za peko, cvrtje in dušenje, saj prenese temperature do 180 stopinj Celzija brez oksidacije. Ima rahlo sladkast okus, ki se odlično poda k azijskim jedem (curry, satay, riž), tropskim smutijem, ovsenim kašam in domači čokoladi. V keto prehrani je prva izbira, ker srednje verižne maščobne kisline telo takoj pretvori v energijo in ne v maščobne zaloge. Žlico olja zjutraj v kavi ali pred vadbo mnogi uporabljajo za hitro energijo in boljši fokus. Rafinirano kokosovo olje brez vonja je idealno za peko piškotov, tort in peciva, kjer kokosov okus ni zaželen.

Kokosovo olje je že tisočletja osnova nege koža. Deluje močno vlažilno, protivnetno in protibakterijsko, zato je odlično za suho, razpokano in atopično kožo. Uporablja se kot dnevna ali nočna krema za obraz, balzam za ustnice, olje za masažo in odstranjevalec ličil. Lavrinska kislina uničuje glivice in bakterije, zato pomaga pri aknah, glivičnih okužbah nohtov in atletskem stopalu. Za lase je pravo čudežno zdravilo: pred umivanjem ga vtremo v suhe lase in pustimo delovati od trideset minut do čez noč – lasje postanejo mehki, sijoči in manj izpadajo. V Indiji in na Filipinih dojenčke še danes vsak dan masirajo s kokosovim oljem.

Že ajurveda in polinezijska medicina sta ga uporabljali proti parazitom, za celjenje ran in kot naravni antibiotik. Danes vemo, da monolavrin iz lavrinske kisline uničuje viruse, bakterije in glivice. Kokosovo olje je resnično drevo življenja v steklenički – od kuhinje do kopalnice, od zdravja do čiščenja.

Želite pravo deviško kokosovo olje, hladno stiskano, ekološko in polno arome? V Mediterra.si ga dobite neprečiščenega, 100 % naravnega.